Naslovnica » Miki Muster: njegov edini javni kip stoji v Murski Soboti

Miki Muster: njegov edini javni kip stoji v Murski Soboti

Ustvarjalec Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje je bil po izobrazbi akademski kipar. Njegov edini javni kip upodablja Štefana Kovača – Marka in stoji ob Gledališču Park. Z njim je povezana tudi nenavadna zgodba o premestitvi.

Mustrove stripe o Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji pozna skoraj vsak. Manj znano pa je, da je bil Miki Muster po izobrazbi akademski kipar.

Rodil se je 22. novembra 1925 v Murski Soboti. Njegov materni jezik je bila madžarščina, družina pa se je zaradi očetove službe večkrat selila. Del otroštva je preživel v Ljubljani, med drugo svetovno vojno pa je gimnazijo končal v rodnem mestu.

Po vojni je študiral kiparstvo na ljubljanski akademiji, kjer je diplomiral leta 1953. Njegovo diplomsko delo je bil kip narodnega heroja Štefana Kovača – Marka, njegovo edino javno kiparsko delo. Ustvarjalno pot je nato posvetil predvsem risbi in animaciji. Ilustriral je številne knjige, ustvarjal animirane filme, najbolj pa ga poznamo po stripovskih pustolovščinah njegove znamenite trojice.

Kip, ki naj bi grozil cerkvi

Bronasti kip je prvotno stal na ploščadi pred soboškim gradom. Leta 1959 so ga prestavili pred tedanji kino Park, današnje Gledališče Park.

Z njegovo premestitvijo je povezana tudi nenavadna zgodba. Muzejski raziskovalec Franc Kuzmič je za Sobotainfo pojasnil, da so se pojavili pomisleki, ker naj bi kip s svojo revolucionarno držo in dvignjeno pestjo »grozil« evangeličanski cerkvi na drugi strani drevoreda.

Danes stoji ob Gledališču Park, blizu slaščičarne. Ni poročil, da bi se sladkosnedi Sobočani zaradi njegove revolucionarne drže počutili ogrožene.

Kdo je bil Štefan Kovač – Marko?

Štefan Kovač – Marko je bil eden ključnih organizatorjev odporniškega gibanja v Prekmurju med drugo svetovno vojno. Rodil se je 28. avgusta 1910 v Nedelici, petnajst let pred Mustrom.

Po končani gimnaziji v Murski Soboti je študiral pravo v Ljubljani. Po diplomi je kot odvetniški pripravnik delal v Murski Soboti in Mariboru. Pred vojno je postal vodja Komunistične partije Slovenije v Prekmurju.

Po madžarski okupaciji Prekmurja aprila 1941 je prevzel vodilno vlogo pri organiziranju odpora. V zasedi pri Gančanih je bil ubit 18. oktobra 1941. Za narodnega heroja so ga razglasili leta 1951.

Deli članek: