»Vse velike reke izvirajo v provinci,« poudarja pobudnik festivala Matjaž Javšnik ob začetku prvega mednarodnega filmskega festivala SLIFF 2026 v Murski Soboti. V petih dneh se bo na šestih mestnih lokacijah zvrstilo 54 filmov, tri strokovne delavnice, mojstrski tečaj z Nikolo Kojo ter podelitev častnih priznanj velikanom kinematografije Krzysztofu Zanussiju, Borisu Cavazzi in Mileni Zupančič.
Murska Sobota je zaživela v znamenju sedme umetnosti. V razprodani dvorani Gledališča Park se je s slovesnim večerom uradno začel StoryLand International Film Festival (SLIFF) 2026, ki bo v petih dneh na šestih mestnih lokacijah ponudil 54 filmov, izobraževalne delavnice, pogovore z avtorji ter bogat spremljevalni program. Otvoritveni večer je postregel s prepletom filmske estetike, domače kulturne dediščine in glasbe — ob nastopu Vlada Kreslina ter simboličnem obredu, v katerem sta slikarka Jerca Šantej in igralec Matjaž Javšnik umetniško delo po motivih kultnega filma Povest o dobrih ljudeh oživila z vodo iz mrtvega rokava reke Mure, je občinstvo pospremilo projekcijo otvoritvenega slovenskega celovečerca Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja.
Prizorišča, kot so Gledališče Park, dvorana Duše Škof, MIKK, Pokrajinska in študijska knjižnica, Galerija Murska Sobota ter Društvo kreativne mladine, dobesedno dihajo s filmom. Mesto je z novim festivalom postalo odprt filmski studio, kjer se prepletajo kino, urbana kultura in lokalna skupnost.
»Vse velike reke izvirajo v provinci«: Vizija, ki presega zgolj projekcije
Pobudnik in organizator festivala, dramski igralec ter producent Matjaž Javšnik, je v svojem nagovoru poudaril, da izbira Pomurja za prizorišče mednarodnega festivala ni naključna. »Vse velike reke izvirajo v provinci,« je izpostavil Javšnik ter Mursko Soboto in Prekmurje opisal kot čarobno in rodovitno pokrajino, ustvarjeno za snemanje ter zapisovanje velikih zgodb.
Glavni cilj SLIFF-a ni zgolj prikazovanje filmskih uspešnic, temveč privabljanje mednarodnih ustvarjalcev v regijo. Z organizacijo festivala želi ekipa tujim režiserjem in producentom predstaviti lepote, vrednote, okuse ter gostoljubnost Prekmurja ter dokazati, da ima prostor ustrezno infrastrukturo, znanje in ljudi za izvedbo največjih filmskih projektov. Od tega bosta imeli neposredno korist tako lokalna skupnost kot mlada generacija filmskih ustvarjalcev, ime pokrajine pa se bo poneslo v svet.
Javšnik se je ob tem odkrito dotaknil tudi začetnih izzivov: »Prvo leto imamo porodne krče in dogajajo se napake, a to zanjo ni negativa, temveč proces. Začeli smo maksimalno močno. Naš cilj je ustvariti festival, ki ne bo tukaj le gostoval, ampak bo iz tega prostora zrasel — sem bo pripeljal svet, naše zgodbe pa ponesel v svet«.
Spoštovanje legend in gradnja trajnega spomina
Otvoritveni večer je bil posvečen ustvarjalcem, ki so pustili neizbrisen pečat v slovenski in svetovni kinematografiji. Ob tej priložnosti so podelili posebna častna priznanja StoryLand v obliki unikatnih srebrnikov podjetja Elementum, ki bodo postali del festivalskega zidu slavnih.
Častna priznanja so prejeli:
- Milena Zupančič (posthumno), ena najvidnejših igralk našega prostora. Nagrado je prevzela njena hči Maša Jovanovič. Ob tem je odmevala ganljiva misel pokojne igralke: »Ko nas že zdavnaj ne bo več, bodo naši filmi govorili tudi o nas in o našem odnosu do časa, ki smo mu pripadali«.
- Krzysztof Zanussi, velikan poljskega in evropskega avtorskega filma ter dobitnik nagrad v Benetkah in Cannesu.
- Boris Cavazza, legenda slovenskega in jugoslovanskega odra ter platna, ki se je v pisnem sporočilu zahvalil organizatorjem ter poudaril, da v njegov spomin najbolj zapisani ostajajo kolegi, publika in najbližji.
Zlatava: Nagrada, zrasla iz domače prsti
Pravi simbol lokalne ukoreninjenosti in umetniške izvirnosti predstavlja uradna tekmovalna nagrada Zlatava, delo akademskega kiparja Roberta Juraka. Skulptura v obliki stilizirane prekmurske buče na lesenem podstavku simbolizira rodovitno panonsko zemljino, iz katere poganjajo nove ustvarjalne zgodbe.
O zmagovalcih tekmovalnih programov celovečernih, dokumentarnih in prvenstvenih filmov bo odločala mednarodna žirija, v kateri delujejo priznani svetovni strokovnjaki, kot so italijanski producent Paolo Maria Spina, srbski režiser Bojan Vuletić, iranska producentka Elaheh Nobakht, belgijski producent Joseph Rouschop, britanski kritik John Bleasdale in drugi. Nagrade Zlatava bodo podeljene v štirih tekmovalnih kategorijah: za najboljši celovečerni film, najboljši dokumentarec, najboljši debitantski film ter za najboljši film festivala v celoti.
Vzgoja novih talentov in svetla prihodnost pomurskega filma
Filmski festivali svetovnega kova niso le razstavišče končanih del, temveč predvsem valilnica novih idej in stičišče izobraževanja. Zelo pomemben del poslanstva festivala SLIFF je zato namenjen vzgoji mladih in razvoju domačih avtorjev:
- Strokovne delavnice: V MIKK-u, Galeriji Murska Sobota ter pri Društvu kreativne mladine potekajo tridnevne delavnice pod vodstvom mednarodnih mentorjev — delavnica izdelave filmskih napovednikov z Jeremyjem Workmanom (montažer in režiser za Netflix ter HBO), delavnica režije in igre pred kamero s Csabo Bollókom ter dokumentarna delavnica Sedanjik z profesorico in režiserko Andrijano Stojković.
- Mojstrski tečaj z Nikolo Kojo: V Pokrajinski in študijski knjižnici bo potekal poglobljen masterclass z legendarnim igralcem in režiserjem Nikolo Kojo o umetniški integriteti ter odnosu med igralcem, kamero in režiserjem.
- Sporočilo mladim ustvarjalcem: Matjaž Javšnik je mlade avtorje pozval, naj cenijo svoje korenine, spomin in jezik: »Kjerkoli po svetu boste šli, ne pozabite, od kod izvirate, in predvsem prodajajte zgodbe, ki se dogajajo tukaj. Potem boste univerzalni, edinstveni in srčni«.
S prvim korakom festivala SLIFF 2026 Murska Sobota ne le odpira vrata mednarodni filmski smetani, ampak postavlja trdne temelje za dolgoročni kulturni in gospodarski preporod regije. Pomurje se s tem projektom samozavestno umešča na svetovni filmski zemljevid, prihodnost filmske ustvarjalnosti ob Muri pa še nikoli ni bila tako svetla in obetavna.
