Kratke poti do boljše hrane: Ormož združil lokalne pridelovalce, obrtnike in zagovornike zdravega življenja
Če bi morali opisati idealno sobotno popoldne na podeželju, bi verjetno izgledalo prav tako, kot je bilo videti ob ormoškem gradu. Zvoki Ormoškega pihalnega orkestra, nasmejane mažoretke, stojnice s pristnimi domačimi izdelki in številni obiskovalci, ki so iskali navdih za bolj zdrav, lokalno povezan način življenja.
Dogodek »Kratke oskrbovalne verige – promocija lokalnih pridelovalcev hrane«, ki ga je organiziral Ivan Goričan, predsednik Kluba bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, je v ospredje postavil eno izmed ključnih vprašanj sodobne družbe: od kod prihaja hrana, ki jo vsak dan postavljamo na svoje mize?
Pojem samooskrbe pogosto razumemo napačno. Ne pomeni, da mora vsak človek sam obdelovati vrt ali redi živali. Pomeni predvsem, da se s hrano oskrbujemo iz bližnjega okolja, od ljudi, ki jih poznamo, in s kmetij, ki so del naše skupnosti. Medtem ko je na podeželju to še vedno precej samoumevno, v večjih mestih kakovostna lokalna hrana postaja skoraj luksuz. Prav zato Evropska unija že vrsto let spodbuja tako imenovane kratke oskrbovalne verige, kjer je med pridelovalcem in kupcem čim manj posrednikov.
Na dogodku se je predstavilo več kot dvajset lokalnih ponudnikov. Med njimi je bila tudi družba Fiamma, ki izdeluje sveče iz repičnega voska, obiskovalce pa je pritegnila tudi Mandalavaga s predstavitvijo tehnik sproščanja in obvladovanja stresa. Organizatorji so s tem želeli pokazati, da zdrav življenjski slog ni povezan zgolj s prehrano, temveč tudi z duševnim ravnovesjem.
Posebno pozornost so pritegnile stojnice lokalnih kmetij. Kmetija Vidovič je ponujala domače marmelade, bučno olje in pražene bučnice različnih okusov, medtem ko je Kmetija Obran Gašparič obiskovalcem predstavila skoraj celotno vsebino podeželskega hladilnika na enem mestu – od zelenjave in česna do jajc, mlečnih izdelkov in mesa.
Pravi ambasador lokalne kulinarike pa je bilo tudi Društvo rejcev krškopoljskih prašičev. Predstavili so edino slovensko avtohtono pasmo prašičev in poudarili pomen ohranjanja domačih genskih virov. Ena izmed predstavljenih kmetij vzreja približno 25 plemenskih svinj in letno okoli 400 prašičev, kar kaže, da ima tradicionalna reja tudi danes pomembno gospodarsko in prehransko vlogo.
Obiskovalci so se radi ustavili tudi pri Kmetiji Gjergjek, kjer so lahko poskusili sadne sokove in liofilizirano sadje, zanimanje pa je vzbudil tudi Center za krepitev zdravja Ormož. Njihovi strokovnjaki so obiskovalcem merili krvni tlak in krvni sladkor ter opozarjali, da zdravje ni odvisno le od kakovosti hrane, temveč tudi od zmernosti. Kot so poudarili: tudi najboljše hrane ne potrebujemo preveč.
Dogodek so s svojimi nagovori podprli župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko in župan Občine Središče ob Dravi Toni Jelovica. Program je na sproščen in humoren način povezovala igralka Urška Vučak Markež, ki je med obiskovalci ustvarila prijetno domače vzdušje.
Dogodek v Ormožu je pokazal, da lokalna samooskrba ni nostalgija za preteklostjo, temveč pomembna naložba v prihodnost. Vsak evro, porabljen pri lokalnem pridelovalcu, ostane v domačem okolju, krepi podeželje in prispeva k večji prehranski varnosti regije.
Če je bilo mogoče iz sobotnega srečanja ob ormoškem gradu izluščiti eno samo sporočilo, potem je to naslednje: najboljša hrana pogosto ne prihaja od daleč. Pogosto raste za prvim ovinkom, pri sosedu ali na kmetiji nekaj kilometrov stran.
