Story Land Film Festival 2026 prihaja v Mursko Soboto

Med 15. in 19. septembrom bo Murska Sobota gostila 54 filmov, velika imena svetovne kinematografije, filmske delavnice in srečanja, kjer gledalec ne ostane samo gledalec.

Če se vam zdi, da morate za dober filmski festival proti Ljubljani, Benetkam ali vsaj čez kakšno državno mejo, vam bo sredina septembra nekoliko pokvarila izgovor. Tokrat film prihaja k nam.

Med 15. in 19. septembrom 2026 bo Murska Sobota prvič gostila Story Land International Film Festival – SLIFF. Pet dni, 54 filmov, več mestnih prizorišč, mednarodna žirija, režiserji, igralci, delavnice in pogovori. Toda najbolj zanimiva stvar pri festivalu morda sploh ni številka 54.

Bolj zanimiva je njegova ambicija: da Prekmurje ne bi bilo samo kraj, kjer filme gledamo, ampak prostor, kjer se filmski ustvarjalci srečujejo, iščejo zgodbe in jih nekoč morda tudi snemajo.

Kaj morate vedeti

Kaj: Story Land International Film Festival – SLIFF
Kdaj: 15.–19. september 2026
Kje: Murska Sobota – Gledališče Park, Dvorana Duše Škof, MIKK, Pokrajinska in študijska knjižnica, Galerija Murska Sobota in druga festivalska prizorišča
Kaj se dogaja: filmi, pogovori z ustvarjalci, delavnice, mojstrski tečaji, literarni dogodki in koncert
Za koga: od radovednega gledalca do človeka, ki bi rad nekoč stopil za kamero

Prav zadnja točka je pomembna!

SLIFF ni zastavljen kot festival, kjer pridete, dve uri sedite v temi in odidete domov. Organizator Matjaž Javšnik ga želi graditi kot most med uveljavljenimi filmskimi imeni in avtorji, ki šele prihajajo.

In Sobota je za takšen eksperiment pravzaprav precej dober laboratorij.

V enem tednu od Jarmuscha do Park Chan-wooka

Filmski meni je nenavadno močan za prvo izdajo festivala.

Na programu so Parthenope Paola Sorrentina, Ni druge izbire Park Chan-wooka, Oče, mati, sestra, brat Jima Jarmuscha in Stari hrast Kena Loacha.

Če vam ta imena ne pomenijo veliko, nič hudega. Prevod v normalen jezik je preprost: gre za režiserje, zaradi katerih filmski navdušenci sicer spremljajo programe Cannesa, Benetk in drugih velikih festivalov.

Festival se bo slovesno odprl v sredo, 16. septembra, s filmom Skriti ljudje Mihe Hočevarja, zaključil pa v soboto s Starim hrastom Kena Loacha.

Dokumentarni del ponuja med drugim Fiume o morte!, My Father and Qaddafi in film Trillion Viktorja Kossakovskega, v programu prvencev pa najdemo tudi režijski prvenec Kristen Stewart Kronologija vode.

To torej ni festival enega žanra. Ena zgodba vas lahko nasmeji, naslednja razjezi, tretja pa gre z vami domov in vam še naslednje jutro ne da miru.

Prav to je ideja Story Landa: najprej zgodba, potem žanr.

Nikola Kojo ne prihaja samo po rdeči preprogi

Eno najbolj prepoznavnih imen festivala bo Nikola Kojo, igralec, ki ga več generacij pozna iz filmov Mi nismo angeli, Lepe vasi lepo gorijo, Parada in številnih drugih projektov.

Tokrat bo na drugi strani platna – kot član mednarodne žirije.

Še bolj zanimiv za vse, ki jih film zanima tudi kot poklic ali obrt, bo petkov mojstrski tečaj igre z Nikolom Kojem ob 11. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici.

To je eden tistih dogodkov, kjer razlika med »gledam filme« in »zanima me, kako film nastane« hitro izgine.

Med častnimi gosti je napovedan tudi veliki poljski režiser Krzysztof Zanussi, dobitnik zlatega leva v Benetkah in nagrade žirije v Cannesu, avtor, ki se že desetletja ukvarja z vprašanji človekove odgovornosti, morale in svobode.

Hočeš snemati? Potem ne ostani samo v dvorani

Morda najboljša stvar SLIFF-a za Pomurje sploh niso zvezdniška imena, ampak delavnice.

Med 16. in 18. septembrom bodo potekale delavnice režije, dokumentarnega filma in izdelave filmskega napovednika.

Ameriški dokumentarist in montažer Jeremy Workman bo na primer pokazal, kako iz surovega materiala nastane filmski trailer. Ne teorija o tem, da je napovednik pomemben, ampak struktura zgodbe, ritem, glasba, izbor prizorov in vprašanje, kaj gledalcu pokazati ter kaj mu namenoma skriti.

Dokumentarno delavnico vodi režiserka Andrijana Stojković, udeleženci pa bodo iskali filmske junake kar v resničnem okolju in sami snemali material.

Število mest na delavnicah je omejeno, nekatere sprejmejo le dvanajst oziroma petnajst udeležencev, zato tu velja precej preprosto pravilo: če vas zanima film, ne čakajte na zadnji dan.

In potem v zgodbo stopita še Kreslin in Šarotar

Da festival ne bi postal tujek, ki pet dni pristane v mestu in nato izgine, je pomemben tudi domači del programa.

V Pokrajinski in študijski knjižnici sta med festivalom napovedana literarna popoldneva Vlado Kreslin – Dušan Šarotar.

To je pravzaprav zelo prekmurska kombinacija.

Kreslin že desetletja pripoveduje to pokrajino skozi glasbo, Šarotar skozi literaturo in fotografijo, festival pa želi isti prostor odpreti še filmu.

V petek zvečer se dogajanje preseli tudi v MIKK, kjer bodo nastopili Frishki, Železobeton in Phil Shoenfelt.

Film se bo torej iz dvorane razlil po mestu.

Če imate samo en večer …

Za tiste, ki nimajo petih festivalskih dni časa, bi Panonski glas v koledar najprej obkrožil petek, 18. september.

Ob 11. uri mojstrski tečaj z Nikolom Kojem.
Ob 17. uri Park Chan-wook in Ni druge izbire.
Ob 19. uri Obraz Nikole Vukčevića.
Ob 21. uri Sorrentinova Parthenope.
Ob 22. uri pa koncert v MIKK-u.

To je že skoraj dovolj dober razlog, da se v soboto zjutraj ne dogovorite za nič prezgodaj.

Zakaj je ta festival za Pomurje pomembnejši od nekaj dobrih filmov?

Grossmannov festival je v Ljutomeru že pokazal, kaj se lahko zgodi, ko se filmski dogodek prime mesta in mesto sprejme festival za svojega.

SLIFF poskuša nekaj podobnega začeti v Murski Soboti, vendar z drugačnim karakterjem.

Za Javšnika je eden od ciljev pripeljati filmske ustvarjalce v Prekmurje in jim pokazati pokrajino, ljudi in lokacije. Dolgoročnejša ideja je preprosta: zakaj bi tu samo predvajali filme, če bi jih lahko nekoč tukaj tudi snemali?

To je za regijo zanimivo veliko bolj kot rdeča preproga.

Filmska produkcija potrebuje igralce, statiste, tehnike, maskerje, scenografe, gostinstvo, prevoze, nastanitve in predvsem kraje z obrazom. Pomurju slednjih zagotovo ne manjka.

Manjka predvsem priložnosti, da jih nekdo iz filmskega sveta vidi.

Zato letos ne glejte festivala samo od daleč

Prva izdaja festivala je vedno nekoliko poskus. Organizatorji preverjajo mesto. Filmski gostje preverjajo občinstvo. Občinstvo preverja festival. In ravno zato je zanimivo biti zraven na začetku.

Izberite film, ki ga sicer ne bi gledali. Pojdite na pogovor. Če vas zanima kamera, montaža ali režija, se prijavite na delavnico. Po projekciji ne odidite takoj domov.

Za pet dni se namreč filmski svet seli v Mursko Soboto.

Če želimo, da se kdaj vrne tudi s kamerami, ekipami in novimi zgodbami, je najpreprostejši prvi korak precej staromoden: